Hotel Chuntao

James je bil uničen. Kot vojaški znanstvenik Daniel Jones, je bil v službi na dalnjem vzhodu. Vsak teden je bil v novem mestu. V Tokio so ga poklicali že navsezgodaj zjutraj in je priletel naravnost iz Hong Konga. Izvlekli so ga iz postelje in ga skoraj dobesedno brcnili v limuzino ki ga je odpeljala na letališče. Iz letališča je z vojaškim letalom (zelo neudobnim) odletel v Tokio. Tamkajšne oblasti so ga poklicale, misleš da so odkrile neko novo vrsto reaktivne kovine, vendar se je nazadnje izkazalo, da je neke vrste kost. James je bil jezen in premočen do kosti. V Tokiu je že cel dan deževalo. Nad mestom se je vrtinčila huda nevihta. Veter mu je ta dan že polomil tri dežnike in mu enega odpihnil. James je bil slabe volje in čemeren. Njegov nasmešek je izginil že takoj ko je sedel v tisto limuzino v Hong Kongu. James je na srečo znal japonsko, zato se je lahko menil brez skrbi. Iz vojaške baze se je odpravil karseda hitro in poklical taksi za hotel Chuntao. Vstopil je v hotel in stopil do recepcijske mize. Za mizo je stal mali japonec poševnih oči ki se je smešno japonsko hahljal. "1 夜の部屋 (sobo za eno noč prosim)" mu je rekel James in na mizo položil japonski denar. Mali Japonec ga je odpeljal do dvigala.
Dvigalo ga je odpeljalo nekam navzgor v neko zeleno nadstropje. Po stenah so bile poslikave Japonskega gozda in malih rečic. James je odšel v svojo sobo ter se vrgel na posteljo. Hitro je zaspal in vedel da ga to noč nebo moglo zbuditi nobeno trkanje. Padel je v globok spanec.

.........

James se je zbudil naslednje jutro. Dež je še zmeraj padal in ni mu bilo do smeha. Vzel je nekakšen japonski dežnik, in se odpravil po mestu.