Hotel Apolo

Tyyne je bila utrujena od potovanja. Nujno je potrebovala počitek, zato je zavila v najbližji hotel, ki ni imel ravno 5 zvezdic, saj ni hotela pošteno seči v žep samo za tisto noč ali dve, ki jo bo prebila tam. Ko jo je taksi ustavil pred hotelom mu je hitro plačala in se odpravila proti recepciji. Že takoj, ko je čakala na ključ, je ugotovila, da ni zavila v pravi hotel. Osebje se ji je zdelo dolgočasno, neprijazno in nasploh so bili vsi slabe volje. Pa nič, si je mislila, bom pa drugič vedela da tukaj ni vredu, toda trenutno nimam časa za izbiranje. To noč in mogoče naslednjo bom pa že potrpela. Po nekaj minutnem čakanju, se je uslužbenec vendarle spomnil, da bi ji lahko dal ključ. Tyyne ga je hitro pograbila in odšla po stopnicah do sobe, ki je bila kot po naklučju v najvišjem nadstropju, dvigalo pa je bilo pokvarjeno. ''Bog vedi, koliko časa je že pokvarjeno, pa ga noben niti pogleda ne...'' je potiho zamrmrala in odklenila sobo. Zaloputnila je z vrati in se kar s čevlji vrgla na posteljo. Iz kovčka je vzela sirovo štručko, ki jo je kupila na letališču in s slastjo zagrizla vanjo, čeprav ni bila preveč okusna. Kasneje se je odločila za prho. Pograbila je toaletno torbico. Iz nje je vzela gel za tuširanja in se počasi pomaknila proti kopalnici. ''Če bi temu lahko rekli kopalnica... Vse ploščice so popokane in na pipi je toliko vodnega kamna, kot ga ni v eni kraški jami...'' je dejala. ''Vem pretiravam in to zelo...saj sploh ni tako slabo. To se mi samo zdi, ker pač nimam najboljšega dne. Na stvari bi res lahko počasi začela gledati bolj optimistično. Ah ne...'' se je takoj premislila, ''ostala bom taka kot sem pa me sploh ne zanimajo mnenja drugih. Mislim da še sama ne vem kaj bi. Lahko bi se že malo zresnila...'' je v smehu dejala in se po osvežilni prhi ulegla na posteljo in kljub temu, da je ura kazala komaj tri popoldan, je za urico ali dve ali mogoče tri zaspala.

Zbudilo jo je glasno trkanje in govorjenje sobarice, ki ga sploh ni razumela. Sploh se ji ni zdelo kot ruščina ampak kot nek čisto tuj jezik. Glasno je zarenčala in nekaj zagodla. Počasi se je pretegnila, si pomela oči si vstala. Sprehodila se je do vrat in jih odprla. In le kaj je videla? Sobarice že ni bilo več. Jezno je zaprla vrata in se odločila, da se kasneje, ko bo čez nekaj časa spet v Moskvi, ne bo vrnila sem. Vsaj upala je tako. Pogledala je na uro. Bližalo se je šesti. ''Čas bo, da si razgledam mesto in čas za večerni tek.'' Pojedla je preostanek sirovke in spila vodo, ki je ostala v plastenki še od leta na letalu. Nato se je preoblekla v trenerko. Pogledala se je v ogledalo in si na hitro popravila maskaro. Pograbila je denarnico, ključe, si špricnila še malo deodoranta in zaklenila vrata sobe. Hitro je stekla po stopnicah in odšla na sveži zrak.

Počasi v stalni previdnosti se je Michael približeval Tyyne, potem pa obstal na razdalji približno 20 metrov ter jo opazoval 2 ali 3 sekundi potem pa se počasi približal izza hrbta in jo ogovoril "Hej, kako si?" ter se ji nasmehnil. Oblečen je bil v ohlapno majico brez rokav ter prav take kavbojke ter razkazoval svoje mišičaste roke in tatu Črnega Panterja na njih. Vprašal je Tyyne "Ali te motim?" ter se ji nasmehnil potem pa se z eno roko naslonil na drevo ter se ji nasmehnil in se ji predstavil "Aja, saj res" ter obstal za trenutek potem pa nadaljeval "Jaz sem Michael" ter ji ponudil roko, potem pa jo v smehu vprašal "Pa ti?" ter se zazrl v njo. Telesno ga je Tyyne zelo privlačila, upal je samo, da bo tudi po osebnosti prijetna in nebo še ena razvajena mestna smrklja. Ni se mu zdela taka kot druge, bila je nekaj posebnega. Michael je nekaj časa zazrt Tyyni v oči razmišljal in zgledalo je kot, da je v čisto svojem svetu. Ko se je "zbudil" iz razmišljanja je rekel Tyyni "Greš na pijačo?" ter v smehu dodal "Jaz častim..." ter se bolj v šali kot zares potipal po žepu kjer je imel denarnico in pod njo za pasom seveda stalno spremljevalko Berreto 92.

Ko je Tyyne hodila po stopnicah je zagledala neskončno privlačnega fanta, ki je hodil proti njej. Nisem vedela, da so v Moskvi tudi taki... si ji mislila. Bil je mišičast in imel je prelep tatu. Tyyne se je zdelo, da se je zaljubila na prvi pogled. ''Ampak tega ne smem pokazati, ker bom neumno izpadla...'' si je zamrmrala. Fant se ji je bolj in bolj približeval. Dobila je malo rdečice in upala, da fant tega ne bo opazil in da bo šel samo mimo nje. A na njeno začudenje, se je fant ustavil in jo pozdravil. Tyyne je onemela. Skoraj je ostala brez besed na jeziku, a je le s težavo izdavila: ''Živjo! Vredu hvala. Ti?'' je bila redkobesedna, a le ni ostala tiho. Sedaj moram nanj napraviti dober vtis... si je mislila. Tako se je zamislila sama vase, da skoraj ni opazila roke, ki ji jo je podal. ''Me veseli. Jaz sem Tyyne, Tyyne Aeon...'' mu je segla v roko in jo stisnila. ''Ne prav nič ne motiš. Ravnokar sem hotela iti na svež zrak...'' je povedala. Ko jo je povabil na pijačo, pa so se ji zasvetile oči. Zdelo se ji je, kot bi bilo v sanjah. Že ga je hotela odvrniti, ampak bi s tem izpadla kot neka vzvišena punca in bi se mu s tem gotovo zamerila. Prav tako pa se ji je zdlelo, da more slediti svojemu srcu. ''Prav res? Seveda! Z veseljem sprejmem povabilo...'' se je nasmehnila. ''Greva?'' je še vprašala in ga zaljubljeno pogledala...

((sry k nism kuj odpisala...))