Obala

James se je veselo prišel na obalo. Odločil se je, da dela preveč in gre malo na počitnice. Ker je bil iz Evrope, se je odločil da gre kar v Palermo, kjer imajo najlepše plaže. Ko je z letalom prispel je videl, da bo imel lepo vreme. Poklical je taksi in se odpeljal na obalo, kjer je sedaj stal. Plaža je bila čudovita. Sonce je sijalo in kristalno čisto morje se je modro svetilo. Preoblekel se je v kopalne hlače, ter z bosimi nogami veselo pobrodil po mivki. Vrgel se je vanjo in čutil toplo mivko, na kateri je ležal. Bil je stran od nevarnosti, stran od deževnega in oblačnega vremena, počutil se je svobodno kot ptiček na veji. Na plaži je bilo nekaj ljudi, vendar ne preveč, tako da si se lahko prosto gibal. Svojo brisačo je namestil nekje na sredini plaže in stekel v morje. Morje je bilo hladno, vendar ne prehladno in je v tem vročem vremenu prijalo odlično. S tremi velikimi zamahi z rokami se je pognal naprej. Končno si je lahko spral ameriški prah in angleško meglo v tej čisti vodi. Zajel je sapo in se potopil globoko v vodo. V vodi je bilo mnogo rib, prišel je do dna in z rokami zabredel po peščenem dnu. Pognal se je nazaj na gladino in zaplaval na obalo. Odločil se je, da bo poskušal smučati na vodi, zato je odšel do nekakšnega športnega kluba, ki je ponujal svoje dejavnosti. Vzel je smuči in najel gliser s krmarjem in smuči. Krmar ga je odpeljal na morje in James se je odločil, da bo poskusil. Nataknil si je smuči in skočil v vodo. Krmarju je zavpil naj spelje. Ko je prvič poskušal, so se mu smuči prekrižale, in je padel na nos v vodo. Nekajkrat je še poskušal, vendar se je odločil da bo ta šport pustil profsionalcem. Krmarju je naročil naj ga pelje nazaj na obalo. Od padcev so ga bolele vse kosti, vendar je bil njegov ponos ranjen močneje. Upal je, da ga ni nihče videl. Kdo bi pa lahko bil na isti plaži kot jaz si je rekel, ter gledal morje in se ob nekaj spotaknil, da je padel naprej na nos v pesek. Pesek mu je šel v usta, zato ga je izpljunil. Pogledal je ob kaj, se je spotaknil in videl neko žensko v rdečih kopalkah, ki je imela pred seboj knjigo in gledala, kaj jo je zadelo. James je že hotel reči po italjansko oprostite ko je žensko spoznal. Bila je Era Olivier. Hitro je razmislil in se odločil, da se bo naredil kot da je nepozna. Po italijansko se je opravičil, nato pa odšel k svoji brisači. Od daleč jo je opazoval. Njegov šef mu je že pokazal njeno sliko, vendar je bila v resnici veliko lepša. Imela je dolge črne lase, ki so jo naredili še bolj privlačno skupaj z prekrasnimi lepimi telesnimi linijami. Če nebi bila iz nasprotnih agencij in bila sovražnika, bi jo z veseljem pobližje spoznal. Takrat pa je dobil idejo. Mogoče pa neve kdo sem, mogoče me ne pozna si je rekel, ter se odločil, da bo tvegal. Vzel je brisačo, ter stopil do nje. Ponudil ji je roko in rekel Daniel Jones, oprostite, ker sem se prej tako nerodno zvalil čez vas, vas lahko povabim na pijačo v znak opravičila? je rekel in se ji privlačno nasmehnil.

Po dolgem času so jo v mehiškem veleposlaništvu zopet poslali v Evropo. Natančneje v Italijo. Ni ji bilo ravno po godu, da so ji ukazovali, a zavoljo svoje lažne indentitete prevajalke, je morala odpotovati. Agencijo je pustila v varnih rokah njenih pomočnikov. Nastanila se je v prelepem hotelu s petimi zvezdicami, katerega ji je priskrbelo veleposlaništvo. Najprej je iz kovčka izbrskala kopalke, sončna očala in brisačo. Ni ji bilo ravno podobno, da bi kot kakšna turistka poležavala na plaži in prebirala revije. Ampak za službo vse. najprej se je preoblekla v rdeče kopalke, katerih ni nosila že celo večnost. A vseeno so ji pristajale. Razkrivale so njen tatoo na desni strani dekolteja in trak na hrbtu je rahlo prekril veliko poslikavo tigra. Nadela si je sončna očala in prek spodnjega dela kopalk oblekla črno krilo.
Vzela je še eno izmed zgodovinskih knjig, ki jo je vzela iz svoje zasebne knjižnice in se po velikih stopnicah podala v avlo hotela. Peš se je podala po mestnih ulicah vse do prelepe peščene plaže. Ker je bilo še dopoldne, ni bilo velike gneče. Najprej je odšla do morja in nekaj časa hodila ob vodi, da je njena stopala ob vsakem novem valu zalila hladna in čista voda.
Ob obrobju velikih skal, katere so na vroč pesek metale sence, je pogrnila brisačo in odložila torbo. Ni se bala, da jo bo sonce ožgalo, saj je bila njana koža dovolj temna in navajena sonca. Slekla je črno krilo in odložila očala. Odpravila se je proti morju in se pognala v hladno vodo. Ta je objela njeno telo in koža se je ob nenadni spremembi temperature rahlo naježila. Temne lase si je s prsti počesala z obraza. Plavala je in si ogledovala okolico. Opazila je še nekoga, ki je bil poleg nje v vodi. Oziroma na vodi, saj je smučal na površini. No, ni mu ravno uspevalo, a Era bi mu dala štirico za trud. Sama pri sebi se je nasmehnila. Odplavala je do obale in si ožela dolge lase. Z brisačo si je otrla kožo na rokah in ramenih. Ulegla se je na brisačo in v roke vzela knjigo. Prebirala je staro snov, oziroma legendo katera je govorila o zapestnici Nefretete, žene faraona Ramzesa II. Era ji je globoko v sebi tudi verjela. Vsaj to, da se nakit nahaja v faraonovem templju. Vendar nima dokazov. Sonce je počasi grelo njeno telo in kopalke so se že posušile.
Zatopila se je v čtivo in nenadoma je začutila močan trk ob svoja kolena. Zaprla je knjigo in se zasprepela v osebo, katera se je spotaknila ob njene noge. Ravno ga je hotela nadreti, češ kaj se ima za zaletavati vanjo, ko se ji je le opravičil in nato odšel.
Vsaj vljuden je bil in se opravičil. si je mislila in se zopet posvetila knjigi. Čez nekaj trenutkov je njeno telo zajela senca človeka. Era se je dvignila na komolce in očala pomaknila navzdol po nosu, da je lahko preko njihovega zgornjega roba pogledala osebi v obraz. Bil je isti moški, kateri se je prej spotaknil vanjo.
Zakaj se mi zdi tako zelo znan? se je vprašala. Segla je v ponujeno roko in se predstavila še sama.
''Monica de Moreira. Nič hudega za tisto prej. Je že pozabljeno.'' se je tudi sama nasmehnila in nato nadaljevala. ''No, zakaj pa ne. Sprejmem vabilo.'' Očala je pospravila v torbo in vstala. Stvari je pospravila v torbo in jo prislonila k skali.

James si je oddahnil. Odšla sta iz puba, opazil je da je Era pogledala proti Aurance. Prosim bog, da je ni prepoznala si je mislil in namenil Aurance hvaležen pogled, da se je delala da ga ne pozna. Odšel je za Ero ven. Spet sta se znašla na isti poti, samo da sta tokrat hodila na plažo. Moje življenje je precej dolgočasno je povedal James. Delam v vojski na dalnjem vzhodu in sem vojaški znanstvenik. V prostem času pa se ukvarjam z zgodovino. Rad imam raziskovanja starih stvari. Izive imam rad in zmeraj poskušam kaj novega. Ni je stvari, ki je nebi hotel vsaj enkrat poskusiti. Vreme se ni spremenilo. Še vedno je bilo sončno in vreme je postajalo vse toplejše. V daljavi je slišal morje in galebi so veselo krožili po zraku in se oglašali. Jamesova tretja največja strast za ženskami in gorami je bilo morje. Bilo je neukročeno in to mu je dajalo veselje. Rad je imel neukročene stvari, stvari in ljudi ki se ne obnašajo kot kakšen pes in vse delajo po istem postopku. V življenju je ljubil raznolikost, prav zato pa je vstopil v agencijo. V agenciji je vedno počel zanimive stvari, čeprav je sedaj o njej prvič podvomil. Če bi Ero poznal prej, bi vstopil v SIS, ali bi raje šel v njeno bližino? Vse bolj je začel dvomiti v svojega šefa. Zakaj jo tako sovraži? Tega ni nikoli izvedel. Nihče ki ga je poznal ni vedel kaj se je dogajalo v v prejšni agenciji. Vendar nekaj je bilo zagotovo res, zgoditi se je moralo nekaj strašnega, da je Gaspard zapustil agencijo. Era je od sebe oddajala veliko pozitivne energije. Bil je vesel, da mu je usoda namenila tako lepo srečanje. Ja izive in adrenalin imam rad, prejle sem prvič probal smučati na vodi in odlično mi je šlo je nazadnje rekel čeprav je smučal obupno, zlagal se je, kre je upal da ga ne bo imela za bedaka ki niti smučati nezna. Bilo mu je vseeno, če ga spozna ali ne. Vedel je, da bo nekoč zvedela da je Daniel Gary Jones v resnici James McKellen, agent nasprotne agencije, vendar mu je bilo vseeno. Hote ali nehote se je zaljubil. Bilo mu je vseeno. Počasi sta prišla na plažo, kjer je Era začela pospravljati stvari. Vedel je česa ga bodo obtožili če bo nadaljeval. Obtožili ga bodo izdajstva in potem? ni vedel kaj sledi. Je možno da ga bo Gaspard ubil? Vedel je da je prejšne probleme reševal tudi s svincem vendar da bi svojega agenta ubil? Ne ampak bo šef sploh zvedel... Aurance me je videla vendar je verjetno mislila da sem bil na misiji in tega ne bo omenjala šefu. Mogoče pa šef sploh noče vedeti o tem, saj je tako ali tako skoraj ves čas kadil in nekje sem slišal da tobačni dim zamegli možgane. Mogoče je Ero šef Ero narobe presodil. Nekje daleč na morju je zatrobila ladja. James je vse zamišljen gledal na morje. Samo čakal je in čakal in čakal. Kmalu se je Era pripravila. Kam sedaj? jo je vprašal ter ji pogledal v oči.

Prekleto, zakaj mi je uničil telefon? Prenosnika tudi nimam s seboj. Preko mikrofona pa ne morem govoriti sedaj, ko je Daniel v moji družbi. Upam, da bo Julie pustila sporočilo. je živčno pomišljala, ko je hodila po kamnitih tlakovcih proti plaži.
''Zanima te zgodovina? Svet je res majhen, se ti ne zdi? Mene najbolj zanima stari Egipt in Grčija. Izjemna arhitektura, aritmetika in astronomija. Prav tako pa so bili izvedenci v medicini. Človek nove dobe ne bo nikoli izvedel takih umetnin, kot oni...'' je začela, a je kmalu nehala s svojim namišljenim blebetanjem. Nekoliko je že pogrešalo svojo staro osebnost. Svojo hladnost in sarkazem. Čeprav je bila tu šele slabe dva dni, si je že želela nazaj v agencijo. Na hladne temne hodnike in v svojo pisarno.
''Adrenalin...Stvar brez katere nebi mogla živeti. Mimogrede, si bil tisti ti? Prej, preden si se spotaknil name je nekdo smučal na vodi. Če še nisi, ti svetujem da poskusiš bungee-jumping. Tam se šele izkaže pravi pogum in norost.''
Počasi sta prispela na plažo in Era je začela pospravljati brisačo. Pobrskala je po torbi in čisto na dnu našla šminko krvavo rdeče barve. No, ni bila ravno navadna šminka. Pod lažnim rdečilom je bil mehanizem pištole na en strel. Imenovala se je Poljub smrti.
Za vsak slučaj. si je mislila in jo vtaknila v manjši žep krila. Vstala je in si preko rame namestila torbo, preko podlahti pa obesila temno brisačo. Popolnoma podzavestno je segla k krasti, katera se je naredila na praski. Potipala jo je, saj se je ta že dobro zasušila in kri ni več curjala iz nje. Bila je navajena bolečine, a vseeno je morala igrati, da jo je ob ranjenju nekoliko bolelo.
''No, em... Sedaj moram žal iti nazaj v hotel, saj imam jutri sestanek in se moram pripraviti nanj. Verjamem, da se bova še srečala.'' je rekla in ga pogledala.

James jo je poslušal, ko je govorila o zgodovini, grkih in egipčanih. Zanimivo, tudi zgodovino pozna, si je rekel medtem ko jo je poslušav. Povedala mu je, da gre nazaj v hotel. James je besede sprejel malce žalostno vendar se s tem ni preveč obremenjeval. Izvoli, če se ti bo kdaj zahotelo klepeta je rekel in ji podal svojo lažno vizitko s telefonsko številko. Vizitko je sprejela, in potem sta se poslovila. Era je po poti odhitela nazaj v mesto, sam pa se je sprehodil po plaži. Plaža je bila nabito polna z ljudmi od katerih se je razlegal vesel smeh in pogovor. James je odhitel naprej do svetilnika. Povzpel se je na vrh in opazoval morje. Nekaj časa je še stal na vrhu. nato pa se odločil, da se spusti v mesto. Kaj je hotela Aurance? je govoril sam s sabo, je bila na nalogi? Danes se je zgodilo veliko novega, zato se je odločil da se bo napotil nazaj v agencijo. Imel je dosti skrbi za en dan. Odpravil se je nazaj na plažo, oblekel zelene kratke hlače in modro majico, ter vse kar je imel pospravil v nahrbtnik. Šel je do ceste in poklical taksi. S taksijem je odhitel na letališče, kjer je kupil karto za London. Njegovo letalo je odletelo šele ob 2:00 ponoči, čez dobrih 12 ur. James se je zleknil na udoben sedež ter zaspal...
Zbudil se je približno ob 1:20. Na letališču je bilo bolj malo ljudi. Videl je le neko žensko, ki je bila s hrbtom obrnjenim proti njemu in govorila po telefonu ter klub starih upokojencev, ki so sedeli nekaj metrov stran. Nekaj časa je še čakal, in pograbil po svoji torbi, vendar je izginila. Prekleto, spet so me oropali si je jezno rekel. V njej je imel ves denar, le karto je imel na srečo pri sebi. Kmalu so se odprla vrata za letalo, ki je letelo v London. James je vstal, še zadnjič pogledal letališče, nato pa se zgubil v dolgen hodniku, ki je vodil do letala.