Amsterdamsko letališče

Veliko letališče na katerem se je kar trlo ljudi je stalo na obrobju Amsterdama. V sami stavbi je bilo veliko trgovin z spominki, kavarn in restavracij. Tam je imela postajo tudi mejna policija, letališka oprava in KLM Royal Dutch Airlines največja letalska družba na Nizozemskem. Letališče samo je bilo kar staro, saj je bilo zgrajeno po 1.svetovni vojni ter pozneje le obnovljeno. V čakalnicah so bili udobni stoli a ponavadi jih ni bilo dovolj za vse. Iz čakalnic je bil lep pogled na vzletno stezo na eni strani in na mestno središče Amsterdama na drugi strani.




Isa in Michael sta v črnem kombiju prispela na letališče. Michael je šel v zadnji del kombija in spel po dva kovčka skupaj z posebnimi sponami, tako da je lahko v vsaki roki vlekel dva kovčka in enega je pustil zunaj in prosil Iso "Isa, lahko prosim vzameš še tist kovček?" ter se ji nasmehnil in jo pogledal z tistim prosečim pogledom. Vlekel je kovčke proti vhodu v letališče in jih privlekel v čakalnico in čakal na Iso, da mu je sledila. Vsedel se ja na stol in čakal na polet, nek moški se je vrinil pred njega v stol in ga pri tem odrinil. Michael je odložil kovčke in rekel "Gospod prosim, umaknite se mi" ter ga resnobno ampak mirno pogledal. Moški se je samo namrdnil in rekel "Jebi se" ter pogledal stran. Michael je še enkrat ponovil "Gospod, prosim umaknite se iz mojega sedeža" ter ga resno in predirljivo pogledal. Moški se je vstal in z vso silo hotel boksniti v trebuh, a Michael, ki je bil mojster borilne veščine Aikido, je izvedel Kote gaeshi ter vrgel moškega po tleh. Počepnil je tako, da je z roko in vzvodnim prijemom še vedno obvladoval moškega in mu rekel "Drugič pa se ne vrivaj in naslednjič, ko boš poizkušal kaj takega, boš odšel z zlomljeno roko" ter ga grdo pogledal potem ga spustil in pobral kovčke in se vsedel na stol ter tistega zraven prepustil Isi. Michael je v šali rekel Isi "Kaj bo še z današnjo mladino" ter se nasmehnil in v šali odkimal z glavo, potem pa moškemu, ki je odhajal in se stalno oziral nazaj poklonil še en grd pogled in vprašal Iso "Kdaj je najin let?" ter jo napol v smehu in napol resno pogledal.

Črn kombi je parkirala na parkirišču poleg letališča. Sledila je Michaelu v notranjost ogromne stavbe. "Seveda." je prikimala, nasmešek pa mu je vrnila. Pograbila je nekoliko lažji kovček, zaprla kombi, ključe pa je spustila v Michaelov žep.
Bila je le še ena izmed mnogih, ki so presenečeno opazovali dogajanje pred seboj. "Michael." je tiho siknila, ko se je sesedla poleg njega. Če je povsod kjer se je pojavil povzročal tako pozornost, potem ni dvomila da se je kaj hitro znašel na črnih listah pri kakšnih 'posebnih' ljudeh. "Mm .. let imava čez eno uro. Ravno prav, da najdem primerno oblačilo za moj lik." se je široko nasmehnila. Kovčke in vse je pustila pri Michelu, le torbico je pograbila, potem pa se je zapodila po letališču na drugo stran.
Priznana trgovina ji je nudila veliko možnosti. Izbrala je črno kratko oblekico z izrezanim dekoltejem, čevlje, k vsemu skupaj pa je dodala tudi nekoliko daljši črn plašč. Za vse skupaj je sicer odštela veliko denarja a se je splačalo. Končala je namreč nekaj minut preden bo pristalo letalo, ki ju bo popeljalo naravnost v New Yrok.
"Pridi, greva." se je nestrpno prestopila na mestu. Pomignila mu je, da naj ji sledi, medtem pa se je sama ubadala z kovčkom in vrečkami, saj vse skupaj ni bilo tako zelo lahko, kot je sprva izgledalo.
Vstopila sta v udobno letalo. Namestila sta se v sedežih, se pripasala in dokler letalo ni vzletelo sta obsedela na sedežih.
"Tako .. preobrazba se začenja." se je široko nasmehnila. Pograbila je vrečko ter stopila v sosednji prostor. Slekla se je do spodnjega perila. Nase je navlekla črno oblekico, okoli vratu in na prste si je nataknila srebrn nakit. Vendar ni bil navaden. Bil je posebno izdelan nakit. V prstanu je bil fotoaparat, v obesku na verižici pa sprejemnik, skozi katerega bodo lahko neopazno komunicirali med seboj. Lase si je preoblikovala v nekoliko novejšo frizuro, na obraz si je nanesla nekaj ličil, telo pa je odišavila z parfumom.
"In .. kako se ti zdi?" Zavrtela se je pred sodelavcem in ga pri tem pričakujoče pogledala. "Odločila sem se .. da bom neke vrste prodajalka ljubezni, oziroma tvoja spremljevalka. Če se strinjaš seveda." Slekla si je plašč, saj je bilo v letalu vroče. Sesedla se je nazaj na svoj sedež.