Bela hiša

Mary - Kate Black je stala ob velikem vrtu Bele hiše. Nestrpno je pričakovala svoja 2 agenta, s katerima bo opravila zelo pomembno nalogo, nastaviti morajo prisluškovalne naprave povsod po Beli hiši. Zaenkrat v glavi ni imela načrta, a prepričana je bila, da bosta druga dva agenta imela več zamisli. To je njena prva naloga in želi jo opraviti karseda dobro.

Riflora si je nadela očala in iztopila iz avta. Zaklenila ga je in se odpravila. Hodila je po potki in nato zavila v desno proti dogovorjenemu mestu. Tam je že zagledala Mary-Kate, agentko, ki je, tako kot ona, delala v agenciji SIS. Prišla je do nje in jo pozdravila. "Živjo, je Remus že tukaj?" Ozrla se je okoli sebe v pričakovanju, da ga bo vsak hip zagledala, vendar ga ni bilo. "Upam, da bo kmalu prišel," je rekla. "Rada bi čimprej začela z nalogo."

( Odločili smo se, da bosta dekleti kar sami nadaljevali z nalogo. Remus pa se bo pridružil naknadno, če bo hotel.)


Dobili sta se pred Belo hišo. Najprej sta odšli v črn kombi z zastekljenimi stekli in se tam preoblekli v poslovna oblačila. Tako bi bili manj sumljivi. Napotili sta se po dovozu do glavnega vhoda in varnostnikom pokazali svoji prepustnici. Brez problemov sta prišli v stavbo, saj so bile prepustnice profesionalno ponarejene.
Izdajata se za dve novi tajnici, ki bosta delali na oddelku za stike z javnostjo. V poslovnih kovčkih z lažnim dnom imata vso potrebno opremo za prisluškovanje. Napotita se v eno izmed pisarn. Pisarno predstavnika za stike z javnostjo.

(Tako. Sedaj pa sami razvijajta zgodbo naprej. Pazita na realnost. )

Remus je z dolgimi koraki hitel po ulici in si ogledoval ljudi na njej. Večkrat se je moral preriniti mimo turistov, ki so si hoteli ogledati Belo hišo.
"Ja, ja, kar sanjajte, da boste prišli noter..."ga je spreletelo in odšel je dalje. Končno je opazil dve dekleti in vedel je, da sta to njegovi partnerki na tej nalogi. Odšel je do njiju, pri čemer je moral preskočiti nadležno veliko lužo, saj je še pred kratkim deževalo.
"Pozdravljeni."je nakratko pozdravil in se rahlo nasmehnil. V kovčkih so vsi trije imeli vse potrebno za prisluškovanje in videl je, da sta agentki nosili tudi pištoli.
"Kaj naj se ne bi izdajali za tajnici"je pomislil in se namuznil, čeprav ni rekel ničesar. Sam je pri sebi imel le tri nože, ki so bili več kot primerni za metanje, pravtako pa ju je lahko uporabljal za zabadanje in rezanje, z drugimi besedami, ubijanje.
"Kako gremo noter? Ima katera od vajku že kakšen načrt?"je potiho vprašal in z zanimanjem počakal na odgovor.

[Se opravičujem, da nisem nič pisal in odgovarjal, ampak bil sem odsoten zadnje štiri dni. Če sem še vedno lahko na nalogi, bom pisal.]

Riflora se je obrnila in zagledala Remusa. "Remus, mislila sem že, da te ne bo. Pojdi se hitro preobleč," je rekla in pokazala na črn kombi. "Midve te počakava za tistim grmom." Ko je Remus odšel proti kombiju, sta šle naprej do vhodnih vrat. Skrile sta se za dogovorjeni grm in ponovile načrt. "Ko pridemo v pisarno imamo natanko 20 min. časa, da vse to naštimamo," je naprej govorila Riflora. "Mislim, da ne bo nobenih težav." Le kje se obira Remus?" Pogledala je Mary-Kate. "Upam, da ni naletel na težave."

Remus je sicer ubogljivo odšel proti kombiju, obenem pa je potihem preklinjal. Le zakaj se mora preobleči?! V teh oblačilih mu je čisto udobno, pa še izstopala niso... V kombiju je enostavno pregledal opremo in še dodal nekaj napravic, ki jim bodo prišle še prav. Toda preoblekel se ni. Hitro je odšel proti grmu z dekletoma, stopil noter in povprašal po načrtu, ki sta ga očitno že sestavili. Pozorno mu je prisluhnil in se obenem igral z nožem ter ga vrtel po rokah.

(Ja0, nimam pojma, kaj napisat... Gremo kar not??)

"Dobro," je končala Riflora. "Smo pripravljeni?" Vstala je in pogledala proti vhodu. Počakali so še trenutek, nato pa odšli do vhodnih vrat. Tam je bil oborožen varnostnik. "Stop. Kdo ste in kam ste namenjeni?" je rekel z globokim glasom in resnim izrazom na obrazu. "Smo novi tajniki na oddelku za stike javnosti. Zdaj pa nas prosim spustite notri," je odgovorila Riflora in že hotela narediti korak proti vratom, ko jo je varnostnik ustavil. "Čakajte. Niste še povedali kdo ste."
"Jaz sem Annora Lynne. To pa sta.." pomislila je. Kakšno lažno ime že mata? Kako sta že rekla? Hmm... Pogledala je proti Remusu in Mary-Kate in z očmi prosila, naj ji pomagata. V tistem trenutku pa je nekdo zaklical: "Hej, Mick! Pridi sem nekaj pogledat." Očitno je poklical varnostnika, saj je ta rekel: "Počakajte tukaj malo. Takoj se vrnem." In res se je. Vendar je s seboj še nekaj prinesel. "Je to vaše?" je vprašal. V roki je držal nož. O-ow, je pomislila Riflora. Težave na vidiku. Nato se je spomnila. Remus se je nazadnje igral z nožem. Pa kaj, če ga je po pomoti pozabil tam? Pogledala je Remusa, ki ji je odkimal. Očitno je vedel, na kaj je pomislila. "Ni naš," je dejala varnostniku. "Le zakaj pa bi bil? Nas lahko sedaj spustite noter, prosim? Predstavnik najbrž ne bi bil ravno zadovoljen z vami, če bi izvedel, da smo zaradi vas zamudili."
"O, seveda, seveda lahko greste, oprostite,"ji je odgovoril nazaj in odprl vrata. "Pa se je le vse dobro izteklo," je rekla Riflora svojima kolegoma, ko so prišli v notranjost Bele hiše, in se nasmehnila.

Remus je brez besed sledil Riflori, ki ga je prepričala, da zna ohraniti mirno kri tudi v situaciji, ko bi večini jezik odpovedal. Počakal je, da je z varnostnikom opravila z besedami, medtem ko ga je sam hotel onesposobiti v fizičnem smislu.
Že se je pripravil na ravno prav odmerjen udarec po tilniku, ki bi varnostnika takoj zazibal v neprijetno nezavest. Nož, ki ga je zaplenil varnostnik, je bil sumljivo podoben takšnim, kot jih je uporabljal sam, vendar je imel v žepu še vedno vse tri nože, ki jih niti detektor kovin ne more zaznati.
Tako so stopili v Belo hišo, dom ameriškega predsednika. Razgledal se je po hodniku, po katerem se trenutno hodili in si zapomnil čisto vsakega od detektorjev gibanja in kamer.
Navlekel si je skorajda nevidne prozorne rokavice, ki ga ne bodo ovirale pri delu, preavtako pa ne bo za sabo pustil nobenih prstnih odtisov. "Dobro, se bomo razdelili? Pomoje bomo tako najhitreje namestili vse prisluškovalne naprave. Če katero od vaju ujamejo, se najprej poskusita izmotati z besedami, šele potem uporabita fizično moč."je predlagal in nato odšel skozi vrata na desni.

Prišli so do konec hodnika. "Prav," je dejala Riflora, ko je Remus končal govoriti. "Dobimo se pred belo hišo. V taistem grmu, ok?" Nato so se ločili. Remus je zavil na desno, Riflora in Mary-Kate pa na levo. Riflora je odprla vrata in vstopili sta v sobo ter se razgledali. Na sredi sobe je bila pisalna miza, v kotih pa so bile lesene omare in stojalo za plašče. Skozi veliki okni je pronicala svetloba in tako razsvetljevala sobo. "Začneva?" je Riflora vprašala Mary-Kate in odprla kovček. Ven je vzela prisluškovalne naprave in jih odložila na mizo. Nato je eno vzela in jo namestila pod sliko, ki je visela na steni. Že je hotela vzeli drugo napravo, ko je na pisalni mizi zagledala mobilni telefon. Prijela ga je in ga poskušala odpreti. Nenazadnje ji je vendarle uspelo in prisluškovalno napravo je skrila vanj. Mobilni telefon je odložila nazaj na isto mesto in zaslišala pred vrati dva globoka glasova "V omaro!" je zašepetala Mary-Kate, pograbila prisluškovalne naprave in potihoma stekla do prve omare ter se skrila vanjo. Vrata so se odprla in v sobo sta vstopila dva moška. "Seveda, seveda," je rekel prvi ter z glavo prikimal drugemu. Slekel si je plašč in se vsedel ns stol. "Potem sva zmenjena?"
"Ja, prinesel vam bom takoj, ko bo mogoče. Nasvidenje."
Drugi moški je odšel iz sobe in za seboj zaprl vrata. Moški na stolu se je naslonil na stol in začel klikati po računalniku. Riflora se je tiho usedla na tla omare. Počakati bova morali, da bo šel ven, si je mislila. Upam, da gre Remusu kaj bolje.

[Zadnje čase sem popolnoma brez navdiha... Mi zato lahko NPC postavi kakšno res težavno prepreko?]