Dolina kraljev

Remus se je sprehodil do sloveče doline kraljev. Bilo je sončno, vroče vreme, na nebsnem svodu ni bilo videti nobenega oblačka, zaradi česar je bilo vroče. Zelo vroče.
Preklinjal je osebo, ki mu je povedala, da je v Dolini zanimivo. Zapihljala ni niti sapica, čeprav bi sam prodal hudiču svojo dušo za le-to. Pesek mu je lezel v čevlje, zavedal se je, da bo zaradi tega počasi dobil žulje. Ravno je razmišljal, ali bi čevlje sezul in s po pesku sprehajal bos, ko je zagledal mlado žensko.
Prepoznal jo je, saj je videl njene slike. Bila je direktorica agencije EOSIA, njim konkurenčne agencije. Vedel je pa tudi, da je njegov šef, Gaspard nima niti najmanj v čislih.
"Če sem že tu, se lahko malo pozabavam." mu je spreletelo skozi misli in nasmehnil se je. "Hej, ti!"je vzkliknil in se odpravil proti njej, razmišljujoč, kaj naj reče.

Minila je že ura, ko je zaman na enem izmed kipov faraonov iskala kakršnekoli poslikave, gravure ali vzvode. Pretipala je že ves podstavek sedem metrskega kamnitega vladarja.
Nikoli nebom našla artefakta. Le zakaj sem rinila sem v to preklemano puščavo. Vroče je kot v peklu. je potarnala in iz čutare spila nekaj požirkov hladne vode. Še dobro, da je do sem prišla s terencem in ne s tistimi suhimi kamelami, ki ji jih je ponujal eden izmed arabcev na trgu.
Ura je...14.25, po enournem iskanju na kipu ni opaziti nikakršnih izboklin ali poslikav. je zapisala v dnevnik. V roke je ponovno vzela arheološki čopič in lopatico, da bi odstranila pesek iz ene izmed špranj pri kipovih nogah. Nekaj minutk se je brezupno trudila, da bi spravila ven vse delce peska, saj se je izpod peska že kazal delček gravure. Izgledal je kot znak boga sonca Amon-Ra-ja.
Nenadoma je izza svojega hrbta zaslišala moški glas. Sunkovito se je obrnila in izza pasu potegnila pištolo. Previdno je stopila nekaj korakov proti njemu, da bi bolje videla njegov obraz.
''Kdo si in kdo te je poslal? Ne reci, da moj dragi prijatelj Gaspard?'' je zamrmrala in se pri zadnjem stavku posmehljivo zasmejala.

"Z vsem spoštovanjem, ampak poslal me ni nihče."je dejal in se rahlo priklonil. "Tukaj sem... na dopustu."je dodal.
"Kaj natanko pa delaš?"se je pozanimal in stopil bližje. Nekako se muje zdelo, da ga ženska ne bo ustrelila, kljub temu, da pištole še vedno ni pospravila.
Zavil je z očmi in ji povedal, da ni oborožen.
"In pospravi to igračko, da se ne bo komu kaj zgodilo."je posmehljivo rekel. Približal se ji je na razdaljo, na kateri se je počutila že rahlo ogroženo in ji bi lahko pištolo, ki je še zmeraj kazala nanj, izbil iz rok.
Toda to bi bilo pralahko. Še bolj se ji je približal, stegnil roki, grabil pištolo, jo obrnill proti njenemu boku in ji jo sedaj tudi vzel.
Sedaj je bil on tisti, ki je pištolo držal. Pištolo je nato spretno razstavil in sestavil nazaj, obenem pa je ven tudi vzel udarno iglo, da ga ne bi mogla ustreliti. Na srečo ona tega ni videla.
Pištolo je vrnil in si brezskrbno ogledal kip, ki ga je čistila. "Kaj natanko iščeš tukaj?"je vprašal.

''Dopustu? Bi rekla ja. Ne brij norce iz mene, fant. Če bi bil turist se nebi sam sprehajal po puščavi, še manj pa brez kakršnekoli opreme.'' je rekla z mirnim glasom in napela roko v kateri je držala orožje, saj je prišlek stopil bližje k njej.
''Te ne briga, jasno? To je moje delo in tega ne mislim praviti nikomur.'' v njen glas se je naselilo že nekaj sarkazma.
A on se je še vedno pomikal bližje k njej. Z desnico je segla za hrbet, kjer je imela za pasom zataknjen nož. Za vsak slučaj, če bo kaj poskušal. Gotovo dela za Everssona, svoj vrat stavim za to. je jezno pomislila.
''Zadnjič ti povem, da se ne...'' je začela, a je skočil nadnjo in jo prijel za sproženo podlaket. Začutila je kako se ji mišice v rami naprezajo zaradi nasilnega giba. Prsti so se avtomatsko stisnili in pritisnili na petelina pištole. Krogla se je zadrla v vroč puščavski pesek. Še vedno neznan moški ji je z močnim prijemom izdrl pištolo iz dlani ter jo raztavil.
''Ne dotikaj se moje pištole!'' je zasikala, ko ji je vrgel orožje nazaj. Stisnila je pest in ga z močnim odarcem zadela ob čeljust. Zagrabila ga je za laket in mu jo zavila nazaj za hrbet. Zabila ga je ob trdo skalo kipa in izdrla nož, ki ga je skrivala za hrbtom. Njegovo konico mu je prislonila na vrat.
''Nikoli ne podcenjuj ženske, fant. Nikoli, pa četudi izgleda še tako ubogo. Sedaj pa te še zadnjič vprašam. Zakaj si tu? In ne laži mi, da nimaš razloga. Vem, da me poznaš. Vsi njegovi agenti me poznate.'' mu je zasikala na uho in vse bolj zategovala njegovo roko, ki je boleče počivala na hrbtu, proti vratu.
''In vrni mi moj del orožja, ki si ga prejle sunil.'' je še dodala.

"Lepo te prosim..."je spet zavil z očmi, ženska je očitno mislila, da ga bo njen nož prestrašil. "Očitno si pogruntala, da sem iz tebi konkurenčne agencije in bi me z veseljem pokončala. No, izvoli, poskusi, kot so to pred tabo storili že mnogi. Bi ugibala, zakaj niso uspeli?"je posmehljivo dodal.
Roka ga je že rahlo bolela, toda bil je odločen, da tega ne bo pokazal. "In nisi edina, ki zna z noži, veš?"se je pozanimal, a odgovora vseeno ni dobil.
Zato se je obrnil, zanašajoč se na presenečenje. In uspelo mu je, vsaj delno. Roko je z lahkoto iztrgal, obenem pa je pozabil na nož, ki je bil še vedno prislonjen na njegov vrat. Ta ga je le malo opraskal in glede na to, da je začutil le kapljico krvi, ki je spolzela po vratu, za majico.
Ampak v trenutku je pozabil na bolečino, izza hrbtnega dela pasu je potegnil nož, izbil nasprotnici njenega, jo spotaknil, da je padla po pesku, se usedel nanjo in sedaj je on prislonil nož na njen vrat.
"Nikoli ne podcenjuj fanta, pa naj se ti zdi še tako nesposoben." ji je oponesel. "Glede tega pa..."je potegnil iglo iz žepa"Če se ti bo uspelo rešiti, jo boš lahko sama poiskala." In iglo je zagnal daleč stran, v pesek.

''Za spremembo pa bom ugibala zakaj te niso že prej pospravili. Morebiti zato, ker si niso hoteli mazati rok s tabo.'' je zabrusila nazaj in k njegovemu vratu še bolj pritisnila rezilo svojega noža.
''Nisem si mislila, da bo srček Gaspard poslal eni izmed svojih vdanih podgan za menoj. Izgleda, da je res v brezupnem položaju. Smili se mi.'' je še dodala, a ji je bilo v naslednjem trenutku kar malo žal, saj se je prišlek osvobodil njenega prijema in objema noža. Zagrabil je za njeno zapestje in jo spotaknil, da se je vznak sesedla na razbeljen puščavski pesek, poleg svoje opreme. Že je hotela vstati, a ji je to dejanje preprečil s tem, da je sedel na njen trebuh. Hotela se je osvoboditi prijema hudiča, a je otrpnila, ko ji je pod brado nastavil rezilo noža.
''Ej, mulec! Pazi na moje orodje.'' se je zasrepela v njegove oči, in nato mirno nadaljevala:''Mimogrede, tamle na vratu imaš majčkeno prasko. Hitro teci k šefu in mu potoži, da sem te popraskala. In povej mu že, naj ti ukaže strogo dieto! Težek si kot klada!'' zadnji stavek je povedala s ponovnim sarkazmom in poskušala privzdigniti glavo, a ji je ostri rob rezila to onemogočal.
''Vsi moški ste nesposobni. Priznaj si, taka je resnica.'' se je zasmejala in si mislila.Malo moram prenehati s tem zbadanjem. Če je eden izmed ožjih agentov z izkušnjami, mi lahko prereže vrat brez vesti in uide brez sodne obravnave zaradi umora.
Opazovala je, kako je del njene pištole zabrisal daleč v pesek. Se ne sekiram, ena igla gor ali dol. je ponovno pomislila. Na čelu je začutila pot kako ji polzi v lase in v hrbet se ji je zažiral vroč in oster pesek. Rezilo ji je pa še vedno vstrajno pritiskal k vratu, direktno na sapnik in dihati je morala vse bolj globoko. Z desnico se je oprijela njegove roke, ki jo je tiščala, in v kožo zarila nohte.
Ni mogla najti izhoda izpod njega. Bil je premeten, poznal je tehniko in telo. Z levico je tipala po pesku in poskušala zatipati kakšno uporabno stvar s katero bi se branila. Zatipala je vrat stare glinene posode, ki jo je prej našla v pesku poleg kipa. Nekoliko se je premaknila in jo zagrabila. Z roko je zamahnila proti njemu in mu staro posodo razbila na glavi. Prijem je nekoliko popustil in lahko se je rešila objema. Opotekla se je do kipa, da se je končno nadihala zraka. Če bi profesor za umetnostno zgodovino vedel tole, se mi nebi dobro pisalo je pomislila, ko je pogledala proti črepinjam.

Remus je vse bolj pritiskal na sapnik in dobro je vedel, da bo postalo njeno dihanje vedno globlje in težje. "Zadušiti je pa ja ne smem... Resda bi mi šef še čestital, ampak nisem morilec... Oziroma ne morim brez razloga, le iz obrambe."je pomislil in bolj ko je mislil, vse bolj je popuščal prijem, morda bo le ugotovila, da ji noče nič žalega.
"Pa zakaj ste ženske tako trmaste? Ugotovila si, da prihajam iz agencije SIS. Dobro, to ti dam z veseljem prav. Ampak zakaj ne moreš enostavno verjeti, da sem tukaj le na dopustu, a? Govorim ti RESNICO!"se je razhudil in zavil z očmi.
"In pusti prosim to vazo na mi..."je še hotel dodati, a ženska se je obrnila in ga z vazo mahnila po glavi. Prijem je sedaj popolnoma popustil in postavila se je na noge.
Potreboval je le trenutek ali dva, da si je zbistril misli in znova pogledal proti njej. "Še vedno ti ni potegnilo, da sem boljši, kajne? Pa lepo te prosim... Nisem se prišel pomerjat s tabo, ker ne bi imelo nobenega smisla. Enostavno zagledal sem te in prišel... Hm... Pozdravit."se je nasmehnil in si obrisal počeno ustnico.
"Smem zdaj prositi, da lahko odidem? Nočem ti žalega... Vsaj zaenkrat ne."je končal in se, ne da bi počakal na odgovor obrnil na petah in odšel.

Dominique je z največjim veseljem prišel v dolino kraljev. Študiral je arheologijo in zgodovino, ker ga je to veselilo. Rad je spoznaval škandale v angleški zgodovini. Zanimale so ga tudi grobnice in mumije, ter vsi artefakti, vsekakor vse kar je bilo povezano z zgodovino. Za zgodovino, ga je pri 13 letih navdušila profesorica zgodovine Ga. Elle McPluise, ki je takrat še poučevala na francoski prestižni šoli.
Sprehodil se je do najbližje grobnice. Oboževal je vznemirjanje. Rad je odkrival grobnice, ter gledal mumije, kar se je nekaterim zdelo prav bedno. Iskanje kipca boginje Bastet, je bilo njegovo delo v šoli. Takrat je bil prvič v dolini kraljev, katero še dolgo ni obiskal, vsaj do zdaj.
Kakorkoli, kipec boginje Bastet, egipčanske mačje boginje, je kot študent našel v podzemnem templju, kjer so začuda še živele mačke. Kipec naj bi bil zelo dragocen za muzej. Ker so bili v šoli prepričani da mu ne bo uspelo, ga je iskal z veliko negotovostjo.
Sprehodil se je naprej. Upal je da bo spet našel kakšen starodaven predmet, ogrlico, prstan ali pa samo zlat kipec, v tem je užival. Ko se je sprehajal se je zaletel v neznano osebo.

[Summer]

Summer je sem prišla le po krivdi zasebnega učitelja. Ko se je pri 15 letih začela ukvarjati z modo za šolo ni imela več časa, zato sta ji starša plačala odličnega privat učitelja. Tokrat sta imela na urniku zgodovino. In ker je tu šlo za premožno družino sta v lekcije poleg teorije vključevala tudi prakso. Summer zgodovina ni nikoli navduševala, saj po njenem mnenju ni bilo pomembno kaj se je zgodilo v preteklosti, sama je živela le za prihodnjost.
Zdolgočaseno se je sprehajala s prf. Krecchom mimo mumij, grobnic in se na vsake toliko časa namrdnila ali zazehala. Njena dolga bela oblekica je plavala po zraku, na glavi pa je imela velik bež klobuk. Ko je končno dobila prosto uro, se je odločila poiskati senco in si spočiti. Sonce je žgalo po njeni bledi koži, zato si je jo na vsake toliko časa mazala z različnimi olji in zaščitnimi kremami.
Mimoidoči so jo čudno gledali. Nikakor ni bila oblečena za obisk doline kraljev in ne nobeden se ni obnašal tako važno in nezainteresirano za mogočne grobnice, različne mumije itd.
Ko se je sprehajala in iskala senco, kar je bilo nemogoče najti, jo je nekaj pritegnilo. nedaleč stran je bil razstavljen nakit No, nekaj zanimivega je pomislila in se napotila k nakitu, ko se je vanjo zaletel mlad fant, približno njenih let. Skoraj je padla po tleh, če ga ne bi prijela za roko "Huh.. to je pa bilo blizu... pazi malo kod hodiš." Mu je dejala prijazno, saj ni bil dan za kreganje. Kljub peklenski vročini in brezupnem iskanju sence za počitek je Summer ostala optimistična. Popravila si je obleko in klobuk, ter pogledala v fanta pred sabo. zdel se ji je nekam znan, a se obraza ni mogla spomniti. Sem ga mar videla v SIS? Ma ne, eh, kaj govorim... je pomislila. SIS ji je zadnje čase precej vdiral v misli.