Kavarna

Michael je sedel v kotu kavarne, kjer je imel lep pregled nad vsemi v kavarni, na mizi je bil njegov kovček v katerem je bil prenosnik in Michael je nekaj zagreto tipkal po njem in sproti pil čaj. Računalnik je imel povezan tudi z satelitom, oddajnik za le tega pa je imel v svojem kombiju, ki je bil parkiran pred kavarno. Brskal je nekaj po internet ter sestavljal nove hackerske pripomočke, ter brskal po bazi podatkov agencije in pregledoval ljudi. Trenutno ni imel nobene naloge in je že živčno čakal na klic ali sporočilo o novi nalogi. Bil je globoko zamišljen, ko je zaslišal odpiranje vrat. Pogledal je proti vratom in zagledal znano osebo. Spomnil se je, da jo je malo prej gledal v bazi podatkov. Pogledal je in vedel, da je iz njihove agencije. Vstal se je od mize ter stopil do nje in ji zašepetal "Stopi, do moje mize" ter se ji nasmehnil ter čakal, da mu je sledila. Pri mizi je samo pokazal službeno izkaznico akademije ter ji rekel "Na isti strani sva" ter se ji nasmehnil potem pa jo potiho vprašal "In si na kakšni nalogi?" to je vprašal ker je vedel, da agenti, ki so trenutno na nalogi ne radi vidijo, da jih kdo moti. Usedel se je spet za prenosnik ter ga zaprl potem pa spil požirek čaja in pogledal proti Isi, ter ji rekel "Aja pozabil sem se predstaviti, Michael" ter ji ponudil roko ter dodal "No jaz pa tvoje ime že poznam, Isa" ter se ji nasmehnil.


(ISA?)

Amsterdam. Mesto, ki za nekatere pomenilo raj, spet za druge sam pekel. Njej ni pomenil nič. Poznala je nekaj ljudi, ki so ji včasih po nizki ceni prodali kakšno drogo, v druge posle pa se tu ponavadi ni vpletala.
Vstopila je v toplo notranjost. Sesedla se je za pravo prosto mizo in ne da bi se ozrla naokoli je poprijela za cenik. Grlo je imela suho, tako da je bila pijača nujno potrebna. Dvignila je pogled da bi pokimala natakarici, da bi ji postregla ko se je pred njo prikazal moški. Sicer postaven, a vendar jo je zmedel. Zakaj bi mu sledila? Jo želi poškodovati? Predati kakšne podatke? Ali jo vabi le na miren klepet? Vdana v usodo mu je sledila. Ob pogledu na izkaznico se ji je zameglilo pred očmi. Mar že vsi vedno v kaj se je zapletla? "Živjo." se je komaj izpustila iz sebe, proti moškemu pa je stegnila roko, da bi se mu predstavila, a je očitno že vedel njeno ime. Umaknila je roko. "Na tako rečeno dopustu sem. Pa ti?In kaj počneš tu?" je vprašala, pri tem pa z očmi obupano iskala natakarico.

Nasmejal se ji je in rekel "Jaz sem tudi na dopustu" ter popil še požirek kave. Pogledal jo je v oči in dodal "Drugače pa pregledujem bazo podatkov..." ter se ji nasmehnil in se naslonil nazaj ter jo pogledal in rekel "In kako, da si se odločila za ta posel?" ter jo z zanimanjem poslušal in se ji zapeljivo nasmihal, lahko bi rekli, da jo je kar malo osvajal. Spil je še požirek kave ter se naslonil na mizo in pogledal proti Isi. Isa je ena redkih agentk ali agentov iz agencije z katerimi se je srečal, druge pozna le iz slik. Potem pa jo je vprašal, ker ga je zanimalo, če so drugi že dobili kakšno misijo "A že imaš nalogo?" ter se ji nasmehnil in dodal "Jaz še kar čakam, sem že kar nervozen" potem pa je prišla k mizi natakarica, ki je čudno gledala opremo in je bila radovedna. Michael je dodal "Jaz bom ledeni čaj" ter jo čudno pogledal in ji dal vedeti, da nebo nič zvedela potem pa rekel Isi "In kaj boš ti?" ter se ji nasmehnil.

"Res? Kakšno naključje." je rekla Isa in se pri tem nekoliko hinavsko nasmehnila. Nikoli ni zares verjela v naključja in usodo. "Mm .. pa ni to delo nekam .. khem, nevarno?" je radovedno vprašala, komolce pa je položila na mizo,da je lahko brado položila na dlan. "Mislim to početi v javnosti. Nikoli namreč ne veš kdo te opazuje." je previdno zašepetala. O takih stvareh ni nikoli rada v javnosti. Za druge je bila ona le Isa, nenevarno dekle, ki je ravno zaključilo z študijem novinarstva. "Pravzaprav. Tako delo me je od nekdaj privlačilo. Nevarnosti, vohunjenje.." je odgovorila in se pri tem radovedno zazrla vanj, češ, kaj pa ti? Prestregla je njegov zapeljiv nasmešek in sprva ni bila prepričana kako odgovoriti, a je kaj kmalu ugotovila, da bi bil on mogoče lahko le še eden izmed mnogih sodelavcev na njenem seznamu. "Ne. Saj pravim, trenutno sem na dopustu. Na nalogo sicer še čakam .. bomo videli kaj se bo našlo zame." je povedala, pri tem pa se je zamišljeno zazrla v zdolgočaseno natakarico. "Jaz bom pa .. kavo z smetano in piškotke." se je široko nasmehnila natakarici.

Michael je samo prikimal in rekel "Aha" v odgovor potem pa vprašal "In..." ter se ustavil za trenutek potem pa nadaljeval "Si že spoznala kakšnega agenta?" ter se ji še dalje nasmihal in jo z zanimanjem opazoval. Michaelu je bila Isa res všeč in tega se ji ni bal pokazati. Michael, ki je bil vedno na preži je za Isinim hrbtom že dalj časa opazoval nekega moža, ki se je vedel nenavadno in je stalno opazoval Iso in njega. Iso je potiho vprašal "Tvoj prijatelj?" ter z kretnjo roke pokazal za njen hrbet in vzel kemični svinčnik v katerem je bil fotoaparat, Michael je dobil vso to opremo od agencije, nekaj pa jo je tudi obdržal od drugih služb. Slikal je moža za Isinim hrbtom ter ga shranil na računalnik, ter rekel Isi "Samo trenutek" ter spet odprl prenosni računalnik in sliko skopiral nanj in jo dal skenirati v bazo podatkov, da bi našel kaj podatkov o tem možu. Potem je spet postavil računalnik na rob mize in pogledal Iso ter ji rekel "Ali tale mož zasleduje enega od naju ali pa je samo radoveden" ter jo resno pogledal "Ampak tudi če je tisto drugo, previdnost ni nikoli odveč" ter se ji nasmehnil potem pa spil še požirek pijače.

"Pravzaprav sem ja," je prikimala. "Ero in nekega agenta, čigar ime in priimek sem že pozabila." mu je odgovorila na njegove vprašanje. "Pa ti? Si že spoznal koga?" Radovedno ga je opazovala. "Sploh pa .. si novinec?" Če ni spoznal še nikogar, potem je skoraj zagotovo to bil. Njegovo neprestano nasmihanje ji je šlo kar malo na živce, vendar tega ni pokazala, temveč mu je nasmešek le vrnila.
"Kdo?" je presenečeno vprašala. Obrnila se je in pomignila natakarici, saj bi drugače izpadlo preveč očitno da ga opazuje. "Ne, ne poznam ga." je namrščeno odkimala. "No ja .. če je le radoveden opazovalec se niti ne bi tako čudila. Tole tvojo čudo od tehnologije res zbuja pozornost." je priznala Isa, pri tem pa je skomignila z rameni, češ, tako je. "Če pa naju zasleduje .. potem se nama pa ne piše dobro." je še nič kaj navdušeno zamrmrala.
Šele zdaj se je počasi začela zavedati bremena ki ga je pridobila kot članica agencije. Prej se je lahko po moli volji zabavala, sedaj pa je bilo vse omejeno. Brezskrbno življenje se je zanjo očitno zaključilo.
"In kako to, da si tu sam?" je po nekaj sekundah tišine spregovorila. "Mislim predvidevam da na dopust nisi prišel sam." Rada je spraševala na tak način. Za njenimi vprašanji se je namreč skrival popolnoma drug pomen, kot je bilo videti na prvi pogled.

"Aha" je pritrdil Michael ter še dodal "In kako se ti zdi agencija in vse skupaj" ter jo vprašal in zapeljivo pogledal. Michael je vedel, da nebi smel mešati posla in privatnega življenja in, da bi bilo bolje če nebi z Iso imel ničesar, a Isa ga je privlačila na nek neopisen način. Michael je rekel "Samo na WC skočim" in odšel proti WCju. Opravil je potrebo in, ko si je umival roke je kar naenkrat začel piskati njegov odzivnik, ki ga je dobil od agencije. Nahitro si je obrisal roke potem pa pogledal proti odzivniku in videl, da na njem piše Nujno javljanje v agencijo ter ga spustil nazaj na pas in po ozkem hodniku v hitrejši hoji odšel do mize kjer je sedel z Iso. Videl je, da je odzivnik zazvonil tudi Isi. Michael je prišel do mize in spravil prenosnik v torbo in jo prijel ter zašepetal Isi na uho "Očitno se obeta akcija" potem pa jo naglas vprašal "Imaš prevoz?" ter spravil mobilnik v žep in na mizo položil 10 eurov in počakal trenutek na Isin odgovor. Želel si je, da bi rekla "Ne" saj bi ji potem lahko on ponudil prevoz.

"Oh, odlično. Prvi dan se imela nekaj težav z vstopom. Gorila ki ga straži pač ni iz mesa in krvi." je zgroženo povedala, čeprav ji je bilo po drugi strani to všeč. Bilo je očitno, da se v agencijo ne da vstopiti tako lahko. In veselilo jo je to dejstvo. Torej je bila vsaj v EOISinih prostorih varna. "Seveda, izvoli." se je nasmehnila in mu z kretnjo nakazala,da lahko prosto odide. Natakarica jima je končno postregla z pijačo. Izpila je nekaj požirkov kave, v usta pa je položila enega izmed slavnih amsterdamskih piškotkov.
Zazvonilo je prvič. Nato drugič. Tega zvoka še ni prepoznala, a jo je vibriranje v žepu predramilo iz zamišljenosti. Pograbila je odzivnik in se presenečeno zazrla v izpisane črke. "Zanimivo," si je zamrmrala v brado. Ko je zaslišala Michaelove besede se je zadovoljno nasmehnila. Torej bosta tokrat sodelovala. "Očitno res ja," se je tiho zarežala, pri tem pa je pokazala vrsto negovanih zob.
"Mm .. pravzaprav ne," je odkimala. Prišla je z taksijem, tako da bi ji prevoz prišel še kako prav. Na mizo je položila denar za obe pijači in piškotke. Pograbila je še dva in se potem vprašujoče zazrla v novega znanca.

Michael je rekel "OK" ,ter z svojim kovčkom v rokiznotraj sebe se je razveselil tega, da bosta skupaj potovala, a na ven tega ni pokazal. Vodil je do črnega kombija in vstopil vanj skozi zadnja vrata ter pokazal tudi Isi. V notranjosti je bilo nekaj računalnikov, ki so bili komunikacijsko središče in se je Michael z njimi lahko povezal na satelit. Zraven pa je bilo tudi polno kovčkov. V vsakem kovčku je bila neka oprema. Michael je na kup na prvo stran zložil 5 kovčkov: kovček v katerem je bila ostrostrelska puška, kovček z prenosnim računalnikom in drugo hekersko opremo, kovček z avtomatsko puško M16, kovček z prenosnim nadzorno-zaščitnim sistemom(kamere, laserska mreža, alarm..) in še zadnji največji kovček v katerem je bila obleka ter komunikacijske naprave(mikroslušalke in mikrofoni). Michael je rekel Isi "Teh pet kovčkov bomo po mojem mnenju rabili" ter še dodal "Tudi če je kaj preveč, bolje imeti več tega kot pa, da nam nakoncu kaj manjka." ter se ji nasmehnil. Michael je bil take vrste oseba, da je vedno hotel imeti ob sebi največ opreme kar se, da. Le tako je bil siguren, da ko bo kaj rabil to tudi imel pri roki. Rekel je Isi "Lahko ti voziš do letališča?" ter jo napol vprašal in napol prosil in nato pojasnil "Jaz moram še nekaj opraviti tu zadaj" ter stopil v zadnji del kombija. Vzel je enega od kovčkov in iz njega pobral obleko. Bila je črna poslovna obleka z kravato in belo srajco. Nadel si je še črna očala z železnim okvirjem. Odprl je drugi kovček in pred njim se je razprostrla cela zbirka majhnih ročnih orožij. Pred sabo je imel več vrst revolverjev in ročnih pištol. Michael je bil ponosen na to zbirko, še najbolj na pištole tipa Magnum, Desert Eagle in Berreta 92. Iz kovčka je vzel te tri pištole in jih pospravil. Mangum je spravil v suknjič, ki je imel zato prav všit pas, Berreto je spravil v pas za pištole, ki ga je imel po celem telesu prek rame tako, da je Berreto lahk videl vsak, če je Michael samo malo odmaknil suknjič. Ter Desert Eagle v opasač za pasom. Mnogi bi mislili, da Michael pretirava a take oborožitve je bil navajen iz specialnih enot in to je delal zaradi slabe izkušnje, ko je njegov prijatelj umrl ker ni imel dodatne pištole, ko mu je na prvi zmanjkalo metkov. Michael je nato zaprl kovček ter stopil v prvi del kombija in se vsedel na sovoznikov sedež zraven Ise. Rekel ji je "Sem pripravljen" v takem tonu, da se je točno razločilo, da po njegovih žilah teče veliko adrenalina. Michael je bil po dolgem času spet v pravi akciji in zaradi tega je bil res vesel in prej dolgočasen svet se mu je kar naenkrat zazdel prelep. Vprašal je Iso "Rabiš tudi ti kakšne posebne priprave?" ter se nasmejal njej potem pa še samemu sebi in se naslonil na prijeten naslanjač potem pa stegnil roko in prižgal radio in ga navil na polno, da je neka neznana pesem odmevala naglas. Zamahnil je z roko in rekel Isi "Eh, saj imamo zvočno izolacijo" ter se ji nasmehnil.

"Grem lahko z teboj?" je nekoliko v dvomih vprašala. "Te ne bom motila? Mislim, če te bom slučajno motila grem lahko z taksijem." je še dodala, pri tem pa se je zazrla v svojega sodelavca.
Odgovorov še ni dočakala, vendar mu je vseeno sledila v notranjost kombija. Presenečeno si je ogledovala vso opremo v kombiju. Michael je bil očitno res človek, pripravljen na vse. "5? Toliko? In kaj vse je notri?" Je bila radovedna Isa. Ogledovala si je kovčke. "In kako boš vse to spravil na ladjo?" je še dodala vprašanje.
Ob njegovi prošnji je le prikimala. Sedla je na voznikov sedež, prižgala motor in se pognala na, tokrat začuda prazno ulico.
"Greva na letališče?" je še vprašala, čeprav je že peljala proti njemu. Michaela je pri miru pustila toliko časa, dokler se ni preoblekel. Ko pa se je prikazal v črni, elegantni obleki pa ji je zastal dih. Očitno je človek izgledal v vseh oblačilih dobro. Tako v vsakdanjih, kot tudi svečanih. Le kakšen bi izgledal brez vsega?
"Pravzaprav še nisem prepričana kaj bi dejansko predstavljala na ladji." je zamišljeno zamrmrala. "Na izbiro in v mislih imam več možnosti." je počasi začela. Izpeljala je ovinek, nato pa nadaljevala. "Lahko bi predstavljala bogato žensko. Nisem še prepričana ali poročeno ali samsko. V mislih imam tudi, da bi bila kot neka prodajalka ljubezni, prostitutka, ki bi se znašla na tej križarki. Potem pride na v poštev tudi čistilka, čeprav mi ta možnost ne diši." je povedala svoja mnenje. Ob glasno naviti glasbi se je le nasmehnila. Čeprav je to nekako pomenilo, da bosta morala govoriti glasneje, ampak to seveda ni predstavljalo nobenega problema. "Zate predvidevam, da si nek bogataš, kaj?" Široko se je nasmehnila, potem pa se je znova posvetila vožnji.