Biljardnica

Era se je ravno vračala iz ene izmed poslovnih stavb. Bila je izmučena od napornega dela, ki so ji ga zadali v njeni lažni službi. Cel dan je morala kot pridna gospodična stopicljati za gospodi iz Španije in jim prevajati. Počutila se je kot vileda. Stopila je do svojega BMW-ja, ki je bil parkiran v Parkirni hiši. Iz torbe je vzela kavbojke, škornje, majico in nazadnje še črno usnjeno jakno. Komaj je čakala, da se spravi iz te nagnusne poslovne obleke. Kar v avtu se je preoblekla in stopila iz garažne hiše na svež zrak. Pogledala je na uro in nato zavila v eno izmed uličic. Tam je skozi vrata vstopila v prostor. Bil je dokaj zakajen in v medli svetlobi. V njem ni bilo veliko ljudi, samo natakar in dva možaka, ki sta zavzeto igrala biljard na eni izmed večjih miz. Najprej je pozdravila stara znanca, nato pa stopila do šanka.
''Dober večer, John.'' je pozdravila natakarja in pokimala, ko je pokazal na steklenico zlato rumene tekočine.
''Že dolgo se nisi oglasila, Era. Sem že mislil da te ni več med živimi.'' se je pošalil natakar po imenu John in pred njo postavil tri kozarčke tequile, sol in tri rezine limete.
''Vem, ampak dela imam čez glavo. Danes se me boste še dodobra nagledali, verjemi mi. Nameravam prespati tu, v New Yorku, zato bom večer....'' z zapestja je polizala sol, zvrnila vsebino kozarčka in nato zagrizla v limeto.'' ...in verjetno še nekaj noči preživela v vaši družbi. Oprosti mi sedaj, pozdravit grem še tista dva znanca.'' je rekla in se odpravila do biljardne mize.
''Dylan in James.'' se je zasmejala in jima segla v roko. ''Bomo igrali?'' V roke je vzela trikotnik in vanj razporedila krogle.
''Oho!'' se je oglasil Dylan, visok svetlolas moški, katerega je poznala že iz prejšnje agencije.
''Kako gre, punca? Sem slišal, da se ponovno pečaš s špijonažo.''
''Ja, tako je življenje.'' se je zarežala in odmaknila shemo trikotnika, da je James lahko razbil stoječe krogle.
''John? Lahko prineseš eno rundo sem, prosim?'' je zavpila proti šanku in natakar ji je pokimal ter že čez nekaj sekund prinesel pladenj naložen s kozarčki iste tekočine, katero je pila prej.
''Pijte dame, danes je Era dobre volje.'' je rekla in nazdravila.

"New York, New York, New York," mu je v glavi odzvanjala pesem Franka Sinatre, ko se je zdolgočaseno sprehajal po pločniku. Z rokami v žepu je v medli svetlobi že nekaj metrov brcal isti kamenček. Zmotila ga je flourescentna svetloba, ki je ljudi vabila k igranju biljarda. Popokal si je členke prstov, si popravil jakno ter razmršil lase. Že naslednji trenutek se je znašel v baru, kjer je upal, da se bo morda znašel kateri od njegovih starih znancev.
Pokimal je natakarju, ki je s karirasto, komajda še celo krpo čistil obledel kozarec. Ni se več spominjal njegovega imena. Jack, James, Johnson .. Točno! John, da. Sivolasec je rahlo pokimal z glavo: "Eversson."
"Nekaj močnega, prosim," mu je pomežiknil Gaspard, "je tukaj kdo iz stare bande?"
Natakar se je rahlo zdrznil. Ni mu hotel takoj izdati vsega. Prijel je steklenico škotskega viskija, z navlaženo cunjo pobrisal prah z nje, nato pa jo z odpiračem odprl. Samo en Gaspardov pogled, ki se je zapičil vanj in mu sledil pri vseh dejanjih, je bil dovolj. "Na Ero si naletel. Sreča ali nesreča, kakor hočeš," je zamrmral in skomignil z rameni. Kozarček mu je potisnil v roke in mu z roko nakazal smer.
Ni se zahvalil. Naredil je dolg požirek, ki ga je dodobra pogrel, nato pa je stopil naprej. S svojo energijo je tako pritegnila njegovo pozornost. Lasje ima daljše, pogled še vedno enak, izgubila pa je tudi kakšen kilogram, si je mislil. Ni ga takoj opazila ali pa je bilo ignoriranje njen načrt.
Prijel je biljardno palico, ki je slonela na mizi, in jo zavrtel. Spustil jo je nazaj k tlom, se naslonil na mizo in naredil še en požirek. Spustil je kozarec, tekočina v njem je zavalovila.
"Pozdravljeni," je pozdravil druščino, a njegov pogled je še vedno visel na Eri. Trenil je z očesom. "Morda še koga čakate?"

Pili so že naslednjo rundo in Era je že imela v žepu zmago dveh iger biljarda.
''Imaš vročino, Era? Čeprav te že dolgo nisem videl, si ne bi nikoli mislil da se boš pojavila tu, dala za nekaj rund in uživala ob poslušanju uvodne pesmi filma Umazani ples 2. Ta film vendar sovražiš.'' jo je zbodel James in pokomentiral skladbo, ki se je zaslišala iz zvočnikov v kotih.
''Ne nimam ampak danes si bom privoščila malo zabave. Sicer pa, tisti film mi res ni v ponos, ampak komadi so pa dobri.'' mu je odgovorila in se ponovno pripravila na udarec, da bi v luknje zabila še nekaj svojih krogel. V tej igri je bila njena sreča na polnih kroglah. Tokrat ji je uspelo pospraviti samo eno izmed svojih in tako je igro prepustila Jamesu. Ker so bili trije so igrali ena na ena, zmagovalec pa nato igra s tretjim igralcem.
Era je v roke vzela enega izmed polnih kozarčkov, ki je stal na pladnju. Najprej je, tako kot vedno, z dlani polizala sol in nato zvrnila pijačo.
Globoko je vzdihnila že nekoliko zatohel zrak, da je napolnil njena pljuča. Naslonila se je na eno izmed drugih biljardnih miz in opazovala Jamesa, ki je pospravil še zadnjo, črno, kroglo.
''Žal mi je, Era.'' se je zarežal in udaril v njeno dlan, katero mu je nastavila. Nenadoma je izza hrbta zaslišala znan glas, ki je bil namenjen njim. Poznala ga je, še preveč. Dlani so se krčevito stisnile v pesti in začutila je kako se ji tresejo. Počasi se je obrnila in ga zagledala.
''Gas...khem...Eversson.'' mu je pokimala in ga s pogledom premerila od glave do peta.
Zopet ga vidim po dveh letih in še vedno je malomaren kot vedno. si je mislila, ko je opazila njegove razmršene lase, odpeto srajco in staro usnjeno jakno, od katere se ni ločil nikoli. Imel jo jo je že pred dvema letoma, ko sta bila oba v MIA3. Opazila je, da je njegov pogled usmerjen nanjo, zato je le dvignila obrv in spila še en kozarček tequile. Sedaj pa že misli, da bo svoje dejanje omilil s tem, če se pridruži igri. Prekleto se moti.
''Seveda lahko.'' pa je njeno misel takoj podrl Dylan, ki je prišleka povabil k igranju. Era se je kar tresla od besa a je to poslušala čimbolj skriti.

Kmalu bom dosegel svoje, že postaja nervozna, si je mislil Gaspard ter se sam pri sebi zarežal. Prijel je biljardno palico in umaknil svoj kozarec, iz katerega je poprej naredil še nekaj požirkov, na polico. Pokimal je Dylanu.
"Kdo bo s kom?" je zvito vprašal in ponovno pokazal svojo vrsto belih, neumetnih zob. "Boste najprej vi končali?" je še dodal, nato pa se prestopil. Z mirno roko je pristavil barski stolček, se še enkrat ozrl po vseh navzočih, nato pa se usedel nanj. Nogi je naslonil na železno cev, ki je stol držala skupaj.
Nihče ni hotel prekiniti petsekundne tišine, ki se je naselila v zatohlem zraku. Zaslišali so se koraki natakarja, ki je s svojim običajnim "Bi še kdo kaj?" pretrgal to mučno vzdušje. Medtem, ko sta Erina soigralca začela naročati, se je zamislil. Z enim ušesom je še vedno poslušal.
Zakaj se vedno lahko zanesem samo nase? Ah, ta načrt mi zagotovo ne bo spodletel. Zanimivo, da se je ravno ona pojavila tukaj, kjer naj je ne bi bilo. Ob pravem času na pravem mestu? Ravno nasprotno .. Ali pač? To bi lahko izkoristil.. Hmm.
Ravno še pravi trenutek, se je zavedel, da John že nekaj trenutkov bulji vanj. "Kozarec rdečega," mu je naročil in mu pomežiknil. Dvignil se je s sedečega položaja, rekoč: "Kaj zdaj, fantje?" Na eks je zvrnil vase preostanek pijače, ki mu jo je že prej prinesel John. Kozarec z vinom je najprej vrtel okoli prstov, da bi si zagotovil, da je čist, neokužen. V takih barih čistoča ni ravno vedno pomembna. Naredil je požirek, še malce potresel kozarec, nato pa ga odložil nazaj na polico, kjer je, preden ga je natakar odnesel, stal prejšnji.

Prekleti izdajalec. je mislila in zvrnila še en kozarček teqille, da ji je alkohol zavel po krvi. Namrdnila se je ob njegovem vprašanju o parih pri igri in razkazovanju zvitega nasmeha.
Zopet je pristopil John in vprašal o naročilu.K vragu! Napila se bom, že dolgo se nisem. si je mislila in naročila:
''Še meter teqille prinesi John.'' je rekla in zopet segla po trikotni shemi. Iz lukenj je pobrala krogle in jih razporedila v začetni položaj.
Natakar je odhitel nazaj za točilni pult, da jim natoči pijače.
''Fantje? Izgledam morda kot kakšen tip?'' je zabrusila nazaj Gaspardu, ki je zopet odprl svoja usteca. Bila je ravno pravšnje volje za prepir in morda še kakšen pretep. John je med njenim razmišljanjemprinesel naročeno in Era je spet prijela za kozarček. Dovolj je imela že soli in limete, zato je teqillo pila kar brez.
''Predlagam naslednje pare. Jaz in James proti Dylanu in Eversonu. Pritožb žal ne sprejemam.'' je začela razpravo in s kredo podrgnila po konici palice, da bi preprečila drsenje krogel med igro.
Zopet se je naslonila na sosednjo biljardno mizo in zaprla oči. Alkohol je ravno začel nežno plati po njenih žilah in ji počasi omamljal misli. Za milimeter je odprla veke in opazila Gasparda, ki je kritično opazoval kozarec v katerem je dobil kozarec.
''Če si že tako kritičen do čistoče kozarcev, zakaj si sploh prišel sem? Lahko bi se zatekel v enega izmed prestižnih barov, ki jih v New Yorku mrgoli.'' je zamrmrala in zopet zaprla oči.