Mestni trg

Roke je tiščala v žepe svoje črne, usnjene jakne, na obrazu pa ji je vladal čemeren pogled. Z globoko rjavo barvo v očeh je motrila nekega Italiana, ki je nastopal v svoji stand-up komediji - razumela ni niti besede tega, kar je povedal, pa je vseeno stala tam. Nekako pomirjujoče je ta svet deloval nanjo. Vsekakor jo je vsa žalostna scena močno spominjala na vse svoje poprejšnje življenje, še preden jo je 'zadela' sreča pri Eosii. Mračne ulice, miljoni ljudi, katerih pogledi so bili tako ignorantski, da so težko videli milimetre pred seboj. Če bi zdaj - samo hipotetično gledano - izza pasu privlekla pištolo in z njo ustrelila nekoga, ki bi mimogrede prišel mimo, bi to opazilo le malo ljudi, pa še ti bi rekli: "Porkamadona!" Italijani. Brezbrižno je prhnila in se razgledala okrog sebe. Nikjer nobenega znanega obraza - dobro. Saj se ni mogla ravno spomniti osebe, ki bi jo tisti trenutek želela srečati. Morda kakšnega lepega, osamljenega biljarderja - pa še tega ne. Bolje zanjo je bilo, da ni bila navezana na nikogar. Da je do vseh ljudi ohranila distanco.
Svoje dolge, rjave lase je vrgla čez ramo in se počasi zasukala ter se skušala skozi gnečo smejočih se Italijanov, ki so pokali od smeha ob nastopu tistega stand-up komedianta. Ni ji bilo do smeha - bila je skrajno resna oseba, le redkokro je vedel, da ima človeško stran. Morda tisto cinično, ki je delovala vedno, ko je kdo najedal njene živce, človeške pa gotovo niso poznali. Tako se je rinila skozi množico, ko ji je nekdo, najbrž nenamenoma, podstavil nogo, da je zletela v rjavolaso dekle in ga vrgla v tla, kjer je samo trenutk kasneje pristala tudi sama. "Ojoj.." je zamrmrala precej presenečeno in se pobrala na noge, nato pa ponudila roko tudi dekletu, da bi mu pomagala vstati. Med tem je v mislih iskala italijansko besedo za 'oprosti', pa se je spomnila samo ene, za katero je vedela, da je sicer francoska, dvomila pa, da je Italijani ne bi razumeli: "Pardon.." je zamrmrala in se šele tedaj bolj posvetila rjavolaski na tleh. Prepoznala jo je. Bila je Summer.

[hon? ]

Summer je zamišljeno in hitro hodila po mestnem trgu. Na sebi je imela črno poletno obleko, čez usnjeno jakno in sončna očala. V rokah pa polno vrečk. Pravi dan za nakupovanje. je pomislila in veselo pogledala n vrečke v rokah. Njena najljubša dejavnost poleg SIS in poziranja je bilo nakupovanje. Po nakupih se je vedno sprostila in neizmorno zabavala, pa tudi če je bila sama. Čeprav so bile njene omare vedno polne oblačil, je za nekaj novih D&G majc vedno našla prostor. Kupovala je le oblačila priznanih modnih oblikovalcev.
Ravno, ko je razmišljala v kateri trgovini še ni bila se je nekdo zaletel vanjo. "Auu." Je delaja glasneje in pred seboj opazila mladega Italijana, ki je nekaj razburjeno govoril v Italijanščini. Summer je obvlada Francoščino a Italijanščina ji ni ležala. Jezno je pogledala v svoje nove črne čeveljce in opazila, da ji je fant pred njo pravkar umazal njene najljubše čevlje. Jezno ga je pogledala in spregovorila v čisti francoščini "Pazi kod hodiš." Opazila je zmedo na fantovem obrazu, a se ni zmenila zanjo. Popravila si je šončna očala, in rahlo pogladila rjave kodre in samozavstno stopila naprej. Summer ni bila nikoli nesramna brez razloga a to, da se nek neznanec četudi je lep zaleti vate in ti pri tem še stopi na nove čevlje, ki niti slučajno niso bile poceni je bil za Summer že višek. In takrat je reagirala nepremišljeno in večkrat nesramno, kar pa nikoli ni obžalovala kakor katero koli od svojih dejanj. Ob spominjanju na dogodek, ki se je ravnokar zgodil je zavila z očmi in sklonila pogled proti čevljem.
Ko pa je ravno hotela dvigniti glavo, se je vanjo zaletelo neko dekle in padla je po tleh. Vrečke, ki jih je držala v rokah pa so zletele na vse strani. Zmedeno a jezno je sprejela roko dekleta in se dvignila "Auu... Pa kaj je danes dan za zaletavanje v ljudi?!" je jezno dejala in začela pobirati vrečke. Nato pa se obrnila proti dekletu, ki ji je reklo oprosti na francoskem, kar je sama odlično razumela in že želela začeti prepir, ko je ugotovila, da je to nihče drug kot njena prijateljica Nikki. "O, Nikki! Živjo!" Je veselo dejala in njen jezni obraz je kmalu zamenjal prikupen nasmeh. "Oprosti, nisem te prepoznala sprva...že dolgo se nisva videli." Je dejala si popravila obleko in po kratkem premoru dodala "Torej kako si?"

Neverjetno, da jo je srečala tukaj. Spoznali sta se čisto naključno, v New Yorku, na podzemni, kjer sta imeli obe manjše probleme z vlakom, ki je zamujal več kot pol ure, do destinacije, na katero sta obe hoteli priti, pa ni peljal noben drug. Še zdaj se je spomnila, kako sta jezno postopali sem ter tja, dokler ni Nikki skozi zobe zamrmrala: "Tudi ti bi morala biti nekje drugje, kaj?" In potem sta se enostavno sporijateljili. Še zdaj je težko verjela, da je bilo prav to dekle, ki je rado nakupovalo in poziralo, postalo najbližje temu, čemur bi sama rekla 'najboljša prijateljica'. V ničemer si nista bili podobni, popolnoma nasprotna značaja sta imeli. Pa sta vendarle shajali, kot da sta najmanj dvojčici. "Oprosti," je skomignila Nikki in se rahlo nasmehnila, ko je Summer omen ila 'dan za zaletavanje'. Najbrž res, ta dan je bilo na ulicah itak toliko ljudi, da si težko prišel skozi, ne da bi te kdo pohodil ali vrgel po tleh. Vsa velika mesta so počasi, a vztrajno začela smrdeti isto. Po miljonih ljudi in neskončnem zaletavanju.
"Ja, res je," je pokimala Nikki in na obraz spravila tisto še najbolj podobno človeškemu nasmešku. Summer se ji je zdela rahlo preveč zaupljiva - Nikki je sama zase vedela, da si, če bi naletela nase na metroju, ne bi zaupala. Bila je oseba, ki ni bila zaupanja vredna in to si je zlahka priznala. Itak pa je tej Summer hudo lagala, ker le-ta namreč ni vedela za Eosio in Nikkijine posle. "Jaz sem.." je najprej hotela reči v redu, pa se je hotela izogniti vsaj preprostim lažem. "Zdolgočasena." je dokončala svoj stavek in pomignila Summer, da se odmakneta od gneče, na rob ulice. "Pa ti?" je vprašala tačas.

Summer se je še vedno dobro spomnila kako sta se z Nikki prvič spoznali in zavedala, da sta še zdaj dva čisto drugačna svetova. S je vedno živela v izobilju, bila je majhna razvajena deklica in edino kar ji je bilo pomembno v življenju, je bilo nakupovanje in ukvarjanje z modo. Medtem, ko je imela Nikki čisto drugačno otroštvo, a S o tem ni vedela veliko, saj Nikki velikokrat o tem tudi ni želela govoriti. Edino kar je vedela je bilo to, da nikoli ni spoznala Nikkiinih staršev ali katerega koli od sorodnikov. Vendar se stem ni ubadala, saj ji je bilo pomembno le njuno prijateljstvo.
Nikki je lahko zaupala vse in včasih tudi preveč, vendar nikoli ji ni govorila o SIS, saj se ji je zdelo, da bi utegnilo biti malo nevarno govoriti o tem komurkoli. Čeprav jo je včasih prijelo, da bi ji povedala vse. Bila je zaupljive narave a je tudi znala preceniti komu lahko zaupa in komu ne. Pa še verjetno ji Nikki niti ne bi verjela, saj kako lahko takšna barbika kot je S pristane v SIS?! Marsikaj prijateljici nista vedelo druga o drugi.
Pogledala je v Nikki in se nasmehnila "Oh, N kako si lahko zdolgočasena v San Marinu? Veš sploh si nisem predstavljala, da se bova srečali tukaj." Je dejala veselo in nekoliko zmedeno, saj jo je Nikki presenetila.
Odmaknili sta se na rob ulice. "No, saj veš kakor vedno.. super." Je igrivo odgovorila in dodala "Nakupi me vedno spravijo v dobro voljo." ter rahlo pomignila na vrečke v rokah.
Včasih se je grizla, ker ni povedala Nikki nikoli za SIS, a tako je moralo biti. Včasih je imela občutek, da tudi Nikki njej nekaj prikriva a nikoli ni drezala vanjo. Nikki je bila vedno manj zaupljive narave kot Summer. "In, je kaj novega?" je še dodala.

"No, takšna pač sem," je z rahlim nasmeškom skomignila Nikki. Včasih se je dobesedno spraševala, kako bi izgledalo, če bi se sama kdaj začela pristno smejati. Bi se sploh znala, ali pa bi vse skupaj izgledalo totalno zaigrano ali prisiljeno, ker tega že tako dolgo ni počela? S Summer je bila sicer precej bolj sproščena kot ponavadi, a to ni spremen ilo mrkega pogleda na obrazu. Nekako se je počutila kot nekdo, ki ne spada najbolj sem, kjer je pristal. Pa saj najbrž ni spadala nikamor. Na cesti se je navsezadnje počutila še najbolj domače, čeprav tudi to, kar je trenutno počela, ni bilo slabo. Samo - to ni bila ona. Ali pač? Kdaj pa kdaj bi se morala preizkusiti v kakšnem resničnem pobijanju. Ali vsaj mlatenju. To bi ji zagotovo bilo bolj pisano na kožo. "Tudi jaz si nisem mislila, da te bom videla tukaj," je pokimala Nikki. Ne, nikakor. Sicer se je zavedala, da je tukaj nekaj najbolj 'in' trgovin na tej zemeljski polobli, a vseeno ni pričakovala, da bo tukaj srečala dekle, s katerim se je spoznala v New Yorku.
"Oh, super zate," je pokimala Nikki, ki ni bila navdušenka nad nakupovanjem. Nošenje najrazličnejših napakiranih vrečk za seboj? Ne, hvala. Ponavadi se je ustavila pri prvi trgovini, ki je bila v bližini, vzela prvo stvar, ki ji je prišla pod roke, in potem je bila rešena nakupovanja za kak mesec. Imela je precej urejen načrt glede tega, kar je bilo čisto nekaj drugačnega, če je pomislila na svoj neurejen karakter. Ko sta se odmaknili od množice na cesti, je Nikki pobrskala po svojem žepu, kjer so se skrivali cigareti in vžigalnik. S svojimi tankimi prsti je izvlekla cigaret iz škatlice in si ga vtaknila v usta, nato pa ga prižgala in pridržala škatlico pred Summer. "Boš?" ji je brez posebnega zanimanja ponudila cigarete.
"Novega?" je nato povzdignila obrvi. "No.. Pravzaprav me nervira služba, pa sem si vzela malo odmora tukaj," je precej pošteno odgovorila. Ni bila najbolj navdušena nad tem, da se bo kajkmalu morala vrniti na staro službeno mesto. Sicer pa - le kaj je Summer povedala glede svoje službe? Nikakor se ni mogla spomniti, kaj ji je naložila, ker je, ko je prišlo do Eosie, tolikokrat lagala, da se ni več spomnila, kako in kaj. "Pa ti? Kaj novega?" je vrnila vprašanje, bolj zgolj iz vljudnosti.

Summer je poznala Nikki zelo dobro. Ob njenem odgovoru in rahlem nasmešku se je še sama nasmejala. Videla je, da nekaj ni vredu. Nikki ji je delovala zmedeno in zamišljeno. Prijazno je vprašala "Se je zgodilo kaj posebnega v zadnjem času?" Summer je opazila, da se Nikki počuti nekoliko nelagodno, a ni vedela kaj bi jo nja motilo. Sama je uživala v bogatem mestu, polnem ljudi in trgovin.
"No pa saj veš, mene lahko srečaš povsod, kjer imajo kakšno dobro trgovino." Je z nasmehom dejala. V Nikkiini družbi se je počutila sproščeno in čeprav se ji je na trenutke zazdelo, da se njuna mnenja celo preveč razhajajo, je to ni motilo. Kljub Nikkijenem pozitivnem odgovoru, je Summer vedela, da Niki za razliko od nje ni obsedena z nakupovanjem in je to tudi razumela, saj ni živela v takšnih razmerah kot Summer, katere mame je modna kreatorka in v njeni družini morajo biti vsi oblečeni po zadnji modi. A to je bil Summerin svet in v njem je uživala.
Opazovala je Nikki pri prižiganju cigarete in si tudi sama zaželela eno. "Pa veš, nisem že kadila kar nekaj časa, ampak malo pa ne škodi kajne?" Je dejala in vzela cigareto. Summer ni kadila že kar dosti časa, saj se je sproti odvajanja od drog odvajala tudi cigaret, vendar ji seveda nikoli ni popolnoma uspelo.
"Služba praviš?" Je zdolgočaseno dejala Summer. Sama je bila fotomodel in dobro je vedela kaj pomeni napor v službi, čeprav je svoje delo rada opravljala. Seveda je Nikki vedela da Summer uživa v svojem delu in če bi zdaj začela govoriti kako naporno je, bi Nikki kaj posumnila. Sum pa ni želela tvegati, da bi ji zletelo kaj o SIS.
"Ne.. nič novega." Je nekoliko neprepričljivo dejala in pogledala v stran.

"Posebnega?" je brezizrazno ponovila Nikki. "Ne, ne, nič.." je odkimala. Ni elela govoriti o tem, kako zelo posebne stvari se ji dogajajo - kako jo lovi preteklost in kako jo prehiteva sedanjost, prihodnosti pa itak ni nikoli poznala; vedela ni niti tega, kaj jo čaka jutri. Zavedala se je, da jo v Eosii zlahka lahko tako skupi, da se ne bo več pobrala - a tudi če bi to povedala Summer, je dvomila, da bi jo dekle razumelo. Halo? Ona je hodila po nakupih in pozirala pred fotografi, med tem ko je Nikki pošiljala metke v glavo ljudem, s katerimi se ni razumela. Kakšno življenje, je sarkastično pomislila. In čeprav ji ni šlo najbolje, vseeno svojega mesta ne bi zamenjala s Summer. Nakupovanje? Ne, hvala. "Tega se dobro zavedam," se je nasmehnila Nikki. Ja, Summer je s tem samo potrdila njene trenutne misli.
"V bistvu.." je brezvoljno dejala Nikki. "Tudi malo škodi." Summer je ponudila vžigalnik, saj je, četudi je to, kar je govorila, zares mislila, in se je zavedala, da cigareti delajo samo sranje, brez zadržkov kadila naprej in vedela je, da se tudi Summer te besede ne bodo prijele - bile so nakladancija, četudi resnična. "Ampak kdo bi se uprl dobremu cigaretu?" se je rahlo nasmehnila in skomignila z rameni. "Sicer pa.." je počasi začela. "Si bila kdaj na kakšnih trših drogah?" Te teme sta se ponavadi izogibali, toda precej očtino je bilo, da sta obe imeli že izkušnje na tem področju.
"Ja, preveč vsega.." je skomignila z rameni. Nikakor ni mogla priklicati v misli lažne službe, ki jo je natvezila Summer. Razen Eosie ni počela nič, Eosia je bila njeno življenje. "Si prepričana?" jo je rahlo sumičavo pogledala. Zdelo se ji je, da ji nekaj prikriva. "Deluješ neprepričljivo," je končno skomignila z rameni. Vedno je govorila to, kar je mislila - in to jo bo na koncu, je bila prepričana, tudi pokopalo.