Pomol

Vročina... peklenska vročina...brenčanje muh...šumenje vode...vzkliki in govorjenje v tujem jeziku...sonce... James je počasi začel odpirati oči. Najprej eno in nato še drugo. Ležal je napol v trsju z nogami v vodi kakor, da bi ga tja odložila boginja reke. "Kaj za vraga? <globok vdih in izdih, začuden pogled v nebo> kje sem? kdo sem?". Gledal je v nebo in poskušal ugotoviti, kaj se dogaja. Spomin mu je drsel kakor dolga reka zavita v meglo. Nič... popolnoma nič...počasi se je dvignil v sedeč položaj in se razgledal naokoli. Bil je na robi nekakšne vijugaste reke. V bližini je slišal hrup in govorjenje ljudi, vendar ni mogel razločiti ničesar. Bil je bos, v strganih kaki hlačah in ponošeni, natrgani ter umazani zeleni safari srajci. Počasi se je pobral pokonci in zajavkal od bolečine. Zvrtelo se mu je v glavi in z glasnim pljuskom je telebnil naprej v reko ter z glavo zadel ob kamen... tema. Vendar ne popolna tema...lebdel je v prostoru...ne! Ni bil prostor...bilo je...nekaj...izven časa in izven prostora...enostavno bil je tam...lebdel v meglicah neskončnosti. Nenadoma so skozi meglo zarezali glasovi, vendar popačeni:
glas 1:"NE! Preveč pomembno je"
glas 2:"Pomembno? POMEMBNO? Pomembno je bilo ohraniti vodstvo in ohraniti mirno kri! Prepozno je za ugovarjanje!"
glas 1:"Vendar cena...cena je previsoka"
glas 2:"Previsoka? Na tisoče jih bo umrlo če se razve! Vojna in kaos... Ne...zakopati moramo in uničiti vse povezave s tem projektom."
glas 1:"Pomisli na vse dobro kar lahko z njim ustvarimo... govorimo o 7 čudesih sveta vendar...konec lakote in bolezni..mir"
glas 2:"Ne...ostati bi moralo zakopano še za naslednjih par tisoč let. Zakopano je bilo z razlogom!..oprosti El Tahar..."
......odjeknil je strel pištole in meglica se je zavrtinčila v ogromno spiralo in pogoltnilo Jamesove zadnje kančke zavesti.

Vročina...spet prekleta vročina. James je odprl oči in si obrisal pot z obraza. Nad njim je stal možakar temne polti in ga zaskrbljeno gledal. Pozdravil ga je v čudnem jeziku in čakal par sekund na odgovor. Ko odgovora ni bilo, je poskušal še s par jeziki in nazadnje le rekel v zelo polomljeni angleščini: "Moje ime Quntar...jaz zdravnik...ti biti bolan...kako počutiš?" James: "Vode..prosim". James je počakal, da mu je Quntar podal kozarec z vodo nato pa ga naglo zvrnil in si končno oddihnil. "Kdo sem? Kje sem? Kaj se dogaja" je rekel in zmedeno pogledal v temnega možakarja. "Ti biti v Nairobi, Afrika. Našli te v vodi, skoraj utopiti. Pri sebi imeti tole." je dejal ter mu podal kartico. Na kartici je bilo napisano nekaj s čudnimi črkami v drugem jeziku vendar je zmedeno razumel vsako besedo, ki jo je prebral. Ni pisalo veliko, vendar je bil sedaj še bolj zmeden. Napisane so bile samo tri besede: Ona je kriva